ePojmovnik

Beton z visoko vsebnostjo baritov, težkih barijevih mineralov, ki izboljšujejo zaščito pred sevanjem.

Enota v jedrski fiziki za presek (verjetnost) za jedrske reakcije in sipanje. Ima dimenzijo površine. 1 barn = 10-24 cm2 = 10-28 m2.

Bazen z borirano vodo v jedrski elektrarni, v katerega se shranjujejo izrabljeni gorivni elementi.

Bazen, kjer je shranjena voda, ki se uporablja v sekundarnemu delu jedrske elektrarne.

Reaktor, čigar hladilo ni pod tlakom in je zato v zgoraj odprti posodi. Če je hladilo voda, le-ta običajno služi tudi kot biološki ščit in omogoča vpogled oziroma dostop v reaktor od zgoraj. Bazenski reaktor je tudi ena od izvedb hitrega reaktorja, hlajenega z natrijem. V tem primeru je nad bazenom potreben dodaten biološki ščit.

Vrenje v večji posodi, v kateri se kapljevina počasi premika.

Vrenje v mirujoči kapljevini v večji posodi.

Enota za aktivnost radioaktivnega vira. Definirana je kot en radioaktivni razpad na sekundo. Stara enota za aktivnost je bila kiri (Ci), 1 Ci = 37 GBq.

Element z vrstnim številom 97.

Pospeševalnik, v katerem elektroni krožijo v magnetnem polju, ki je pravokotno na ravnino kroženja.

Primerjava med začetno količino snovi, povečano za vse prejete pošiljke, in končno količino snovi, povečano za vse poslane pošiljke v določenem časovnem obdobju.

Hitrost, s katero se radionuklidi odstranjujejo iz biološkega tkiva.

Čas, v katerem se količina neke snovi v biološkem sistemu zmanjša na polovico začetne vrednosti z biološkimi procesi. Pri tem je hitrost zmanjševanja približno eksponentna.

Snov, ki zmanjšuje ionizirajoče sevanje na določenem območju do sprejemljive meje.

Zagotavljanje takih razmer v glavni komandni sobi, da so operaterji zaščiteni pred vplivi nezgodnega sproščanja strupenih ali radioaktivnih plinov in da je možno z JE varno obratovati tudi v primeru projektne nesreče.

Konstrukcijski element, dušilnik, ki je namenjen dušenju nihanja konstrukcije med potresom.

V regulacijskih in varovalnih sistemih oznaka za signal, ki dovoljuje ali preprečuje izvedbo neke akcije, če je določen pogoj izpolnjen.

Nenačrtovana hitra prekinitev funkcionalnosti neke komponente (npr. zaustavitev vrtenja rotorja črpalke).

Nenadno blokiranje rotorja črpalke reaktorskega hladila. Pri tem pride do hitrega padca pretoka primarnega hladila.

Kolut, na katerega se navije cev, kadar se le-ta ne uporablja.

Mešanica borovega karbida in aluminija, ki se uporablja kot nevtronski absorber.

Element z vrstnim številom 107.

Voda, v kateri je raztopljena borova kislina. Uporablja se kot nevtronski absorber v lahkovodnih reaktorjih.

Proces zviševanja koncentracije bora v primarni vodi. Bor se dodaja skozi sistem za uravnavanje kemične sestave in prostornine.

Električna moč nekega porabnika v elektrarni ali moč, ki jo elektrarna daje električnemu omrežju.

Cev, ki ni narejena z varjenjem, temveč z vlečenjem ali valjanjem.

Košček vpojnega materiala (papir, blazinica, lepilni trak...), s katerim vzorčimo kontaminacijo površine.

Način delovanja idealnega toplotnega stroja z dvema izotermnima in dvema adiabatnima prehodoma.

Konstrukcija v zbiralniku, ki zadrži večje kose nečistoč.

Integral absorbirane doze po celotni masi obsevane snovi v opazovanem prostoru. Enaka je energiji, ki jo prejme snov v tej prostornini. Enota je gram-grej.

V termohidravliki oznaka za skupni povprečni koeficient prehoda toplote.

Presek za kakršnokoli interakcijo vpadlega delca s snovjo. Celotni presek je vsota presekov za posamezne reakcije.

Oznaka za stanje tlačnega sistema, ko je puščanje iz njega v dovoljenih mejah.

Stanje zadrževalnega hrama, pri katerem je puščanje v mejah dovoljenega. Celovitost zadrževalnega hrama je ena od kritičnih varnostnih funkcij elektrarne.

Mesto, s katerega se napajajo določeni električni porabniki.

Črpalka, v kateri rotor ali gonilnik z vrtenjem zaradi centrifugalne sile ustvarja tlačno razliko, ki poganja tekočino.

Črpalka, s katero se del primarne vode stalno dotaka v primarni sistem.

Konstrukcija v zgornjem delu sekundarne strani uparjalnika, ki iz dvofaznega toka loči paro od kapljevine.

Proces ločevanja plinastih ali kapljevitih mešanic izotopov, pri katerem se uporablja centrifuga.

Jedrski proces, v katerem se težko jedro razcepi na dve srednjetežki jedri, nekaj nevtronov in nekaj fotonov gama. Cepitev je običajno umetno vzbujena (jedrska reakcija, ki jo sprožimo z nevtroni ali visokoenergijski fotoni), lahko pa je tudi spontana (redka vrsta radioaktivnega razpada). Pri cepitvi se sprosti okoli 200 MeV energije.

Z notranje strani s cepljivo snovjo prevlečena ionizacijska celica. Nevtronsko sevanje, ki pade nanjo, povzroči na stenah cepitve, pri katerih nastajajo naelektreni delci, te pa lahko zaznamo kot električne sunke. Tako lahko merimo gostoto nevtronskega sevanja.

Plošča iz cepljive snovi, ki jo obsevamo z nevtroni, tako da pomnožimo njihovo gostoto.

Nevtroni, nastali pri cepitvi, ki so ohranili svojo začetno energijo.

Cepitveni produkti v plinasti obliki.

Verjetnost za nastanek določenega nuklida pri cepitvi.

Nuklid, nastal bodisi neposredno s cepitvijo ali pa z radioaktivnim razpadom nuklidov, nastalih s cepitvijo.

Porazdelitev takojšnjih cepitvenih nevtronov po energiji.

Cepitveni produkti, ki imajo velik presek za absorpcijo nevtronov.

Ionizacijski števec, ki vsebuje cepljivo snov, zato z njim lahko merimo nevtronsko sevanje.

Oznaka za nuklid, ki se lahko cepi ob zajetju termičnega nevtrona.

Nuklid, ki ga cepijo samo hitri nevtroni.

Strojna komponenta, na kateri so obešene cevi.

Plošča v uparjalniku, v katero so uvaljane U-cevi uparjalnika. Cevna plošča zagotavlja pregrado proti sekundarnemu delu uparjalnika in formira vstopno in izstopno komoro primarnega hladila.

Prenosnik toplote, ki je sestavljen iz snopa cevi v ohišju.

Zbiralnik ali razdelilnik iz cevi.

Cev, vgrajena v gorivni sveženj v sredici reaktorja, ki vodi regulacijske palice ali sredični detektor.

Sistem medsebojno povezanih cevi, ki vse skupaj opravljajo določeno funkcijo.

Cevovod od hladne veje primarnega hladila do šob prh na tlačniku.

Pospeševalnik, v katerem naelektreni delci sledijo spiralni poti v magnetnem polju in so pospešeni v nihajočem električnem polju.

Prostornina, ki jo želimo obsevati med radioterapevtskim posegom.

Zlitina cirkonija in kositra s primesmi kroma, železa, hafnija in niklja, ki se uporablja za srajčke gorivnih elementov v jedrskih reaktorjih.

Eden od načinov sodelovanja sevanja gama s snovjo. Foton se sipa na (skoraj prostem) elektronu zunanje lupine in ga izbije iz atoma. Iz atoma izleti tudi foton z nižjo energijo in drugačno smerjo gibanja od prvotnega fotona. Comptonsko sipanje je najbolj verjetno pri fotonih energije okoli 1 MeV in pri snoveh z nizkim vrstnim številom.

Fazni kot med napetostjo in tokom v izmeničnem električnem sistemu. Razmerje med koristno in jalovo močjo sistema.

Čas, ki je potreben, da zapiralo ventila preide iz odprtega v zaprti položaj oziroma obratno.

Obdobje, v katerem je neki element ali sistem vgrajen v objekt.

Tista višina sredice med poplavno fazo velike izlivne nesreče, do katere je iz spodnjega plenuma že prodrla voda za hlajenje v sili in je temperatura srajčk pod njo že močno padla.

Pretok dvofazne zmesi skozi cev, ko se menjavajo kapljevina in para.

Skupek čepov, s katerimi zapremo vodila regulacijskih palic gorivnega elementa.

Postopek zapiranja poškodovanih cevi v uparjalniku s posebnimi čepi. S tem začepljena cev ni več tlačna meja med primarno in sekundarno stranjo jedrske elektrarne. Postopek se opravlja zaradi pretirane obrabe sten cevi in povečane nevarnosti zloma.

Elektromagnetno sevanje, ki ga povzročajo nabiti delci, ki se gibljejo v snovi s hitrostjo, večjo od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Enota za dolžino v anglosaškem sistemu merskih enot (1 ft = 0,3048 m). V sistemu SI ni dovoljena.

Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo in druge izdelke ali materiale.

Sistem za odstranjevanje nečistoč. Primer: sistem za čiščenje bazena za izrabljeno gorivo.

Postopek praznjenja oz. čiščenja nekega sistema ali prostora.

Človekovo ravnanje na delovnem mestu v primerjavi z zahtevami.

Napaka, ki jo je naredil ali povzročil človek.

Snov, ki zajame praktično vse vpadlo sevanje.

Črpalka v sekundarnem delu jedrske elektrarne, ki dovaja napajalno vodo v uparjalnika.

Črpalka, ki zagotavlja pretok primarnega hladila med obratovanjem elektrarne.

Črpalka, ki skrbi za obtok tesnilnega olja generatorja.

Črpalka v sekundarnem delu jedrske elektrarne, ki dobavlja vodo v uparjalnik v primeru izpada glavne napajalne črpalke.

Ogrevanje naselij ali mest iz centralne toplarne s toplovodi.

Napeljava za prenos električne energije na velike razdalje.

Element z vrstnim številom 110.

Merljiva količina, ki lahko med predobratovalno in obratovalno dobo povzroči takojšnje ali postopno staranje opreme.

Katera koli človeška dejavnost, ki uvaja dodatne vire sevanja ali obsevne prenosne poti ali razširja izpostavljenost na dodatne ljudi ali spreminja mrežo obsevnih prenosnih poti od obstoječih virov, tako da povečuje izpostavljenost ali verjetnost za izpostavljenost ljudi ali število izpostavljenih ljudi.

Odstranitev ali zmanjšanje onesnaženosti v snoveh, osebah ali na njih, ali okolju, in sicer z uporabo fizikalnih, kemijskih ali bioloških postopkov.

Katera koli oseba, ki dela za delodajalca bodisi polni delovni čas, nepolni delovni čas ali začasno in ki je prevzela pravice in dolžnosti v zvezi s poklicnim varstvom pred sevanji. (Oseba, ki zaposluje samo sebe, ima hkrati dolžnosti delodajalca in delavca.)

Tehnično usposobljen posameznik za varstvo pred sevanji pri določeni zvrsti dejavnosti, ki ga je imenoval imetnik registracije ali dovoljenja z nalogo nadzora izpolnjevanja zahtev varstva pred sevanji. V jedrskih in sevalnih objektih so to delavci enote za varstvo pred sevanji, pri drugih izvajalcih sevalne dejavnosti pa odgovorne osebe za varstvo pred sevanji.

Preizkus naprave ali postopka v laboratoriju ali delavnici.

Nevtron, proton, foton, elektron, ioniziran atom, nevtrino, mezon, pion ali druga jedrska enota, vpletena ali nastala pri jedrski reakciji.

Jedro He-4. Delci alfa se izsevajo iz jeder pri razpadu alfa, lahko pa nastanejo tudi pri nekaterih jedrskih reakcijah.

Pozitron ali elektron, ki ga izseva atomsko jedro ali nevtron pri jedrskem razpadu.

Delež praznega prostora ali pare v določeni prostornini.

Delež mokre pare (kapljice), ki jih parni tok odnaša iz uparjalnika. Navaja se v odstotkih.

Razmerje med srednjim številom zakasnelih nevtronov pri cepitvi ter povprečnim številom vseh (takojšnjih in zakasnelih) nevtronov pri cepitvi.

Pri nuklidu, ki razpada na več načinov, verjetnost za izbrani razpad jedra na časovno enoto.

Količina, pripisana vsakemu načinu razpada, kadar lahko razpad resonančnega nivoja poteka na več različnih načinov.

Simulator, ki je sposoben simulirati nekatere pojave v jedrski elektrarni v realnem času in je namenjen urjenju osebja za naloge, ki jih je možno opraviti ločeno od drugih opravil. Sem spadajo tudi simulatorji na osebnih računalnikih.

Fizična ali pravna oseba, ki izvaja sevalno dejavnost in je po predpisih na področju varstva pri delu dolžna zagotavljati varstvo delavcev.

Ploščad v zadrževalnem hramu, pod katero je v predelkih vgrajena večina opreme, nad njo pa je pretežni del praznega prostora.

Enota koncentracije potencialne energije delcev alfa (tj. vsota celotne energije v enoti prostornine zraka, ki jo prinesejo delci alfa, emitirani med popolnim razpadom vseh atomov prednika in njegovih kratkoživih potomcev v tej prostorninski enoti zraka), ki je rezultat prisotnosti radonovih ali toronovih potomcev in je enaka izsevanju (emisiji) energije delcev alfa 1,3·105 MeV na liter zraka. V enotah SI ustreza WL 2,1·10-5 J m-3.

Enota izpostavljenosti radonovim ali toronovim potomcem. 1 WLM = 170 WL h. Eden WLM ustreza 3,54 mJ h m-3.

Sposobnost osebja, da kakovostno upravlja objekt. Izraz se pogosto uporablja v smislu nasprotja delovni nesposobnosti zaradi uživanja alkohola ali mamil.

Pogoji, pod katerimi prihaja do poklicne izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.

Območje na obratovalni karakteristiki, v katerem je predvideno normalno obratovanje sistema ali komponente.

Sistem za pripravo vode v jedrski elektrarni z mešanico kationskih in anionskih ionskih izmenjalnikov.

Razmerje med povprečnim termičnim fluksom v moderatorju in povprečnim termičnim fluksom v gorivu.

Debelina snovi, ki jakost rentgenske svetlobe ali sevanja gama zmanjša za faktor 10.

Majhna folija iz določene snovi, ki se izpostavi nevtronskemu sevanju in se aktivira. Iz njene aktivnosti se izračuna nevtronski fluks.

Naprava za zaznavanje in merjenje fizikalnih količin, v jedrski tehniki predvsem količin, povezanih s sevanjem.

Detektor sevanja, ki meri stopnjo ionizirajočega sevanja (ali količino radioaktivne snovi). Lahko daje tudi kvantitativno informacijo o dozi ali hitrosti doze.

Snov, v kateri se zazna prehod delca tako, da vsaj del njegove sledi ostane viden ali ga je možno drugače slediti.

Analiza, ki se ukvarja z modeliranjem, ugotavljanjem in računanjem za varnost pomembnih parametrov in procesov v jedrskih elektrarnah, ki nastopijo po predpostavljenih začetnih dogodkih. Osnovni namen je preveritev, ali dovoljene vrednosti osnovnih varnostnih parametrov elektrarne niso presežene.

Klinično ugotovljive, bolj ali manj takojšnje okvare organizma, ki se pojavijo nad določenim doznim pragom (pod pragom jih ne zaznavamo), njihova resnost pa je sorazmerna absorbirani dozi.

Izotop vodika z atomsko maso 2. Njegovo jedro tvorita en proton in en nevtron.

Jedro vodikovega izotopa devterija. Sestavljata ga en proton in en nevtron.

Doze ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih radiodiagnostičnih posegih za skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi običajnih vrst medicinske radiološke opreme.

Sprememba reaktivnosti zaradi spremembe enega od parametrov reaktorja, npr. položaja regulacijskih palic.

Energijsko odvisni fluks - fluks na enoto energije (spekter).

Presek za sipanje nevtronov v določeno smer in/ali v določen energijski interval.

Stohastično gibanje nevtronov iz področij z visoko koncentracijo nevtronov v področja z nizko koncentracijo.

Povprečna razdalja, ki jo termični nevtron prepotuje, deljena s kvadratnim korenom iz 6.

Diferencialna enačba, ki podaja časovno in krajevno odvisnost fluksa nevtronov v skladu z difuzijsko teorijo.

Šestina srednjega kvadrata odmika delca opazovane vrste in razreda od nastanka do izginotja (znotraj vrste in razreda) v neskončnem homogenem sredstvu.

Teorija o difuziji delcev, posebno nevtronov, ki temelji na predpostavki, da je v homogenem sredstvu gostota toka proporcionalna gradientu gostote fluksa delcev.

Parameter v difuzijski enačbi, ki popisuje difuzijske lastnosti snovi.

V jedrski elektrarni visok ventilacijski kanal, skozi katerega se izpuščajo plinasti radioaktivni izpusti.

Verjetnost za nastanek določenega nuklida izključno neposredno pri cepitvi.

Odlaganje izrabljenega in za odložitev pripravljenega jedrskega goriva brez predelave.

Kovinska konstrukcija, ki vzdržuje enakomerno razdaljo med gorivnimi palicami v gorivnem svežnju. Navadno so razporejene v enakomernih razdaljah vzdolž svežnja.

Sistem razvoda različnega izmeničnega električnega napajanja.

Električni generator, ki ga poganja dizelski motor. Uporablja se za napajanje sistemov jedrske elektrarne v sili.

Dnevni diagram spremembe bremena elektrarne.

Čas, potreben, da nastopi smrt polovice pripadnikov velike populacije določene vrste kot posledica prejetja določene absorbirane doze.

Fizična ali pravna oseba, ki dobavi vir sevanja ali ga drugače da na voljo.

Merilo zmogljivosti črpalke. Označuje višino vodnega stolpca, ki ga črpalka lahko vzdržuje. Navadno se uporabljajo dolžinske enote (m), redkeje enote za tlak.

Sistem za dodajanje kemikalij v sekundarni krog elektrarne.

Voda, pripravljena za dodajanje v primarni krog jedrske elektrarne.

Kemična snov, ki jo dodamo tekočini za prhanje.

Posebna snov, ki jo dodamo tekočini, da pospešimo nastajanje mehurčkov pri mehurčastem vrenju.

Dogodek, ki bi lahko povzročil neželene posledice, vendar jih ni zaradi okoliščin v tistem trenutku.

Dogodek, tudi človeška akcija, zaradi katere se razvoj nesreče ni ustavil.

Dogodek, tudi človeška akcija, ki ob določenih pogojih lahko povzroči začetni dogodek oziroma razvoj nesreče.

Komponenta v sekundarnem krogu jedrske (ali termo) elektrarne, v kateri se para dogreva.

Enota reaktivnosti, definirana kot tista reaktivnost, pri kateri bi reaktor postal kritičen samo na takojšnje nevtrone. S tem je dolar enak efektivnemu deležu zakasnelih nevtronov reaktorja.

Dolgotrajna izpostavljenost ionizirajočim sevanjem.

Odpadki, ki vsebujejo dolgožive radionuklide in imajo tolikšno radiotoksičnost, da jih moramo dolgoročno izolirati od biosfere. Razpolovna doba dolgoživih odpadkov je večinoma daljša od 30 let. Takšni odpadki lahko zaradi svoje dolgoživosti pomenijo potencialno nevarnost več tisočletij.

Ukrepi v državi za preprečitev ali odkritje odtujevanja jedrskih snovi ali sabotaže jedrskih naprav.

Del temperaturnega koeficienta reaktivnosti, h kateremu prispeva Dopplerjeva razširitev.

Razširitev spektralne črte zaradi termičnega gibanja molekul ali atomov. V reaktorski fiziki razširitev resonance nevtronskega preseka zaradi termičnega gibanja obsevane snovi.

Najvišja sesalna višina črpalke, pri kateri ne pride do pojava kavitacije.

Povprečna globina, do katere prodre nabiti delec v snov.

Celotno število delcev, ki pade na enoto površine.

Dotok vode v tesnilo reaktorske črpalke.

Največji dovoljeni čas, v katerem določena komponenta oz. sistem ni obratovalno sposobna, ne da bi bilo treba elektrarno zaustaviti oz. spraviti v varnejše stanje.

Največja ekvivalentna doza, prejeta v določenem obdobju. Predpiše jo upravni organ ob predpostavki neznatne verjetnosti za somatske ali genetske poškodbe. Predpisane so lahko različne dovoljene ekvivalentne doze za različne skupine znotraj populacije.

Upravni akt, ki ga izda pristojni upravni organ na osnovi varnostne ocene in ki je opremljen s specifičnimi zahtevami in pogoji, ki jih mora izpolnjevati prejemnik dovoljenja.

Dovoljenje, ki določa pogoje za varno delo v območju sevanja.

Merilo za količino energije ionizirajočih sevanj, ki bi jo ali jo je prejelo posamezno tkivo, organ ali telo človeka. Doze so ekvivalentne in efektivne. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, in se jo izračuna kot vsoto vseh glede na posamezno tkivo ali organ, uteženih ekvivalentnih doz.

Srednja vrednost absorbirane doze v določenem tkivu ali organu (T).

Instrument za merjenje ali ocenjevanje absorbirane doze, izpostavljenosti ali podobne sevalne količine.

Nauk o merjenju doz in določanju sevalnih količin.

Vrednost doze, s katero omejimo izpostavljenost posameznika zaradi posameznega vira sevanja. Dozna ograda se uporablja pri optimizaciji varstva pred ionizirajočimi sevanji.

Vrednosti sevalnih količin, ki ne smejo biti presežene. Te so: 1. Primarne omejitve so vrednosti ekvivalentne doze, efektivne doze in predvidene efektivne doze, uporabljene na posameznika ali, če gre za izpostavljenost prebivalstva, za kritično skupino. 2. Sekundarne omejitve se uporabljajo namesto primarnih, kadar te niso neposredno uporabne. 3. Izpeljane omejitve so dobljene z določenimi modeli iz primarnih in sekundarnih omejitev, tako da je malo verjetno preseganje primarnih omejitev, če so izpolnjeni določeni pogoji. 4. Avtorizirane omejitve so vrednosti katerekoli sevalne količine, ki jo določi pristojni organ ali telo za dani vir ali za delo z viri ionizirajočih sevanj. Te so praviloma nižje od primarnih, sekundarnih ali izpeljanih. 5. Operativne omejitve so vrednosti katere koli sevalne količine, ki jo za določen vir ali delo z viri ionizirajočih sevanj določi pooblaščena oseba. Te omejitve so enake ali nižje od avtoriziranih.

Najmanjša doza, nad katero se pojavi izbrani deterministični učinek sevanja. Dozni prag je v manjši meri lahko odvisen tudi od izpostavljenega posameznika.

Cevovod ali sistem za odvajanje tekočine iz zbiralnika.

Logični model, ki definira nabor končnih stanj, do katerih lahko pridemo iz nekega začetnega stanja glede na uspeh ali odpoved nabora funkcij, potrebnih za zaščito elektrarne pred začetnim dogodkom.

Logični model, ki označuje različne kombinacije odpovedi, ki bi vodile k odpovedi sistema.

Sestavni del zgornje šobe gorivnega elementa, ki elastično učvrsti gorivni element v sredici.

Element z vrstnim številom 105.

Spodnji del vodila regulacijskih palic, ki je oblikovan tako, da ublaži padec regulacijskih palic v sredico.

Ventil, s katerim krmilimo pretok pare v parovodu.

Kovinska zobata letev ali drog, na kateri je obešen regulacijski sveženj. Zobata letev se s svojim zgornjim delom nahaja znotraj ohišja pogona regulacijskih palic v kontaktu z zadrževalnim mehanizmom pogona.

Strojni del na vrhu večjega kosa opreme, za katerega se pritrdi kavelj žerjava za dviganje.

Prenosnik toplote, ki je sestavljen iz dveh koncentričnih cevi.

Tok tekočine, sestavljen iz dveh faz (npr. pare in kapljevine).

Večgrupni model, v katerem so nevtroni razdeljeni v dve energijski skupini, navadno termično in hitro ali epitermično, v kateri so vsi nevtroni z energijo, večjo od termične.

Vrsta nesreče v jedrski elektrarni, pri kateri se cev prelomi na dva dela, tako da tekočina izteka skozi dve odprtini.

Vrsta velike izlivne nesreče v tlačnovodni elektrarni, ko pride do dvostranskega zloma cevi med črpalko in reaktorsko posodo.

Vrsta velike izlivne nesreče v tlačnovodni elektrarni, ko pride do dvostranskega zloma cevi med uparjalnikom in črpalko.

Vrsta velike izlivne nesreče v tlačnovodni elektrarni, ko pride do dvostranskega zloma cevi med reaktorsko posodo in uparjalnikom.

Vsota uteženih ekvivalentnih doz po vseh tkivih in organih telesa. Enota za efektivno dozo je Sievert (1 Sv = 1 J/kg).

Pojem, ki se uporablja pri nevtronskih detektorjih, obloženih z določeno absorpcijsko prevleko. To je tista vrednost energije, pri kateri se odziv detektorja ne bi spremenil, če bi prevleko zamenjali s hipotetično prevleko, črno za nevtrone z energijo pod to vrednostjo in prepustno za nevtrone z energijo nad to vrednostjo. Vrednost je odvisna od geometrije detektorskega sistema in spektra nevtronov.

Proizvedena energija, izražena v letih obratovanja na nazivni moči.

Razdalja v snovi, na kateri intenziteta sevanja upade na 1/e začetne vrednosti. Izraz vključuje tudi geometrijske učinke ter kopičenje.

Razmerje med srednjim številom cepitev, ki jih sprožijo zakasneli nevtroni, in srednjim skupnim številom cepitev, ki jih sprožijo zakasneli in takojšnji nevtroni.

Proizvedena energija, izražena v dnevih obratovanja na nazivni moči.

Čas, potreben, da koncentracija radioaktivnih snovi v tkivu upade na polovico začetne vrednosti kot posledica radioaktivnega razpada in bioloških procesov.

Resonančni integral, pri katerem je presek nadomeščen z efektivnim presekom. Uporablja se, kadar gostota fluksa ni obratno sorazmerna energiji nevtronov.

Navidezni presek za določeno interakcijo, ki, pomnožen s termičnim fluksom, dá pravilno intenziteto reakcije.

Črpalka, ki s hitrim curkom pare ali vode odstranjuje plin ali kapljevino iz okolice.

Naprava, ki odstranjuje zrak iz nekega sistema.

Črpalka, v kateri tlačna razlika, ki nastaja zaradi curka sekundarne gonilne tekočine, poganja primarno gnano tekočino.

Kvalitativni izraz, ki se nanaša na stopnjo koristne izrabe nevtronov, namesto da pobegnejo iz sistema ali se nekoristno absorbirajo.

Idealizirana zgornja meja dosega nabitih delcev z dano energijo v snovi.

Produkt absorbirane doze in utežnega faktorja vrste ionizirajočega sevanja. Utež za fotone in elektrone je 1, za delce alfa in nevtrone pa sega utež do vrednosti 20. Enota je sivert, Sv.

Razmerje med razpoložljivo proizvodnjo in največjo proizvodnjo. Razpoložljiva proizvodnja je energija, ki jo je možno proizvesti, če elektrarna obratuje pri največji moči, ki jo dovoljujejo oprema in upravne omejitve. Največja proizvodnja je energija, ki bi jo proizvedli, če bi celotno opazovano obdobje obratovali z nazivno močjo.

Sipanje, pri katerem se skupna kinetična energija ne spremeni.

Električni naboj delca ali naprave.

Odprtina v steni, skozi katero so speljani električni kabli.

Sistem razvoda izmeničnega napajanja lastne rabe.

Sistem razvoda električnega izmeničnega napajanja sekundarnega dela v jedrski elektrarni.

Sistem, ki skrbi za dobavo in/ali proizvodnjo električne energije za delovanje določenih drugih sistemov.

Sistem za distribucijo električne energije.

Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije.

Ventil, ki ga upravlja elektromagnet.

Lahek stabilen delec z negativnim osnovnim nabojem in maso približno 1/1820 atomske masne enote.

Sistem za nadzor vstopa v določeno območje.

Enota energije v atomski in jedrski fiziki. Enaka je energiji delca z osnovnim nabojem, ki ga pospešimo z napetostjo 1 V. 1 eV = 1,602 10-19 J.

V termohidravliki matematični zapis zakona o ohranitvi mase.

Enačba, ki povezuje termodinamske spremenljivke nekega sistema.

Reaktor, katerega glavni namen je proizvodnja moči. Sem spadajo reaktorji za proizvodnjo električne energije, pogonski reaktorji in reaktorji za proizvodnjo procesne toplote.

Energija, potrebna za dosego določene stopnje ločevanja za dano mešanico dveh ali več izotopov na enoto mase. Lahko je teoretično najmanjša (termodinamična) vrednost ali pa dejanska vrednost v določenem procesu.

Kinetična energija vpadnega delca, nad katero pride do določenega procesa.

Količina energije, ki vpade na enoto površine. Enota je džul na kvadratni meter (J/m2).

Difuzijska enačba za nevtrone, ki predpostavlja, da imajo vsi enako energijo.

Teorija transporta nevtronov, ki vse nevtrone obravnava skupaj, neodvisno od njihove energije.

Enojna odpoved, zaradi katere pride do izgube zmožnosti celotnega sistema ali komponente za opravljanje njene funkcije. Okvare s skupnim vzrokom in večkratne neindentificirane okvare so tudi enojne odpovedi. Tekočinski in električni sistemi so zaščiteni pred enojnimi okvarami, če odpoved ene aktivne komponente ali ene pasivne komponente ne povzroči izgube zmožnosti sistema za opravljanje njegove funkcije.

Način risanja električnih vezalnih shem, ko dva vodnika vsakega tokokroga združimo v eno črto.

Kaskada, v kateri se obogateni delež vodi v naslednjo ločevalno celico, osiromašeni pa v predhodno.

Na lokaciji z več jedrskimi elektrarnami je to oznaka za posamezno enoto.

Enota, ki se uporablja pri obogatevanju in se izraža v kg U. Energija, ki jo potrebujemo za določeno obogatitev, je sorazmerna številu enot ločevalnega dela, vendar pa je zelo odvisna od tehnologije (pri plinski difuziji je potrebno mnogo več energije na enoto ločevalnega dela kot pri obogatevanju s centrifugami).

Prenosnik toplote z enkratnim prehodom prenosnih medijev.

Resonančni integral, pri katerem je spodnja meja efektivna energija kadmijevega praga.

Nevtroni s kinetično energijo, večjo od tipične termične energije (0,025 eV).

Skupina neodvisnih oseb, ki preveri in odobri pogoje izpostavljenosti oseb pri medicinskih in biomedicinskih raziskavah, od katerih obsevani posameznik nima neposredne koristi.

Začasen in organiziran umik ljudi ob izrednem dogodku z določenega območja, da se izognejo dozam, ki presegajo intervencijske nivoje.

Mednarodna zveza nacionalnih jedrskih društev ali zvez evropskih držav. Namen združevanja je mednarodna koordinacija aktivnosti na jedrskem področju, priprava strokovnih srečanj, medsebojna pomoč pri informiranju javnosti, pomoč manj razvitim ipd.

Razmerje med začetno koncentracijo radioaktivne snovi na onesnaženem mestu ter koncentracijo po končanem postopku dekontaminacije. Lahko se nanaša na določeni radionuklid ali pa na skupno merljivo radioaktivnost.

Eden od faktorjev v formuli štirih faktorjev za pomnoževalni faktor reaktorja, ki popisuje prispevek hitre cepitve.

Faktor brez enote, ki opisuje raven bioloških učinkov sevanja, temelječ na gostoti energijskih izgub (linear energy transfer LET ali L) vzdolž poti nabitega delca v tkivu. Za L < 10 keV/μm je njegova vrednost 1, za večje L pa se spreminja z energijo. Namesto faktorja kakovosti se uporablja utežni faktor vrste sevanja.

Faktor, za katerega se zaradi sipanja v ščitu poveča hitrost doze, izračunana ob predpostavki geometrije ozkega žarka.

Razmerje med deležem določenega izotopa na vhodu in deležem istega izotopa na izhodu ločevalne celice.

Faktor, ki ga upoštevamo pri izračunih prenosa toplote in ki pomeni stopnjo zmanjšanja prenosa toplote zaradi zamazanosti sten.

Razmerje med deležem določenega izotopa v obogateni snovi in naravnim deležem istega izotopa v elementu.

Verjetnost, da nevtron ne pobegne iz reaktorja.

Delež hitrih nevtronov, ki ne pobegnejo iz sredice.

Verjetnost, da se hitri nevtroni v procesu upočasnjevanja ne bodo absorbirali v resonancah.

Delež termičnih nevtronov, ki ne pobegnejo iz sredice.

Delež oddanega sevanja, ki uide iz vira. Delež, ki ni absorbiran v viru.

Faktor, za katerega se vrednost sevalne količine iz zunanjega vira v obsevanem delu telesa ali organu zmanjša zaradi samoščitenja, tj. slabljenja sevanja s samim telesom.

Razmerje med povečanjem entalpije hladila pri pretoku skozi najbolj vroči gorivni kanal in povprečnim povečanjem entalpije pri prehodu skozi sredico.

Matematični ali fizikalni model, ki se uporablja za simulacijo sodelovanja sevanja s človeškim ali živalskim telesom.

Proces prehajanja snovi iz ene faze v drugo. Fazni prehod je lahko sprememba agregatnega stanja (trdno - tekoče - plinasto) ali npr. sprememba kristalne strukture v trdni snovi.

Element z vrstnim številom 100.

Fermijeva starost je enaka kvadratu zaviralne dolžine oziroma šestini kvadrata zaviralne razdalje, tj. razdalje od rojstva nevtrona do točke njegove termalizacije.

Teorija upočasnjevanja nevtronov, v kateri sta bistveni predpostavki, da je proces upočasnjevanja zvezen in da lahko prenos nevtronov po prostoru obravnavamo z difuzijsko teorijo.

Zakon, ki pravi, da je tok delcev sorazmeren razliki v njihovi gostoti v prostoru. Na tej predpostavki temelji difuzijska teorija.

Dozimeter, v katerega je vstavljen film z ustreznimi filtri (absorberji). Namenjen je za določitev efektivne doze osebe, ki ga je nosila določeno obdobje.

Vložek za določene vrste filtrov.

Regulacijski element za majhne in natančne nastavitve reaktivnosti reaktorja.

Ravnotežna mešanica cepitvenih produktov v jedrskem gorivu, ki je bila večkrat obsevana in pirometalurško obdelana. Tudi cepljiva snov, umetno zmešana z elementi cepitvenih produktov, da bi tako simulirali snov, ki nastane po cepitvi.

Vse akcije za zaščito jedrske snovi in jedrskih objektov pred nepooblaščenimi dostopi in krajo radioaktivnih snovi.

Oznaka za naprave in ukrepe za varovanje objekta ali jedrskih in radioaktivnih snovi pred fizičnimi napadi, krajo, sabotažo ali drugim zlonamernim dejanjem.

Ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko snovjo, s katerimi se preprečuje kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.

Preizkusi, ki merijo osnovne značilnosti reaktorske sredice in z njo povezane instrumentacije.

Število delcev, ki v enoti časa prečkajo enoto površine v prostoru. Produkt fluksa in mikroskopskega preseka je enak verjetnosti za reakcijo na enem jedru na časovno enoto.

Osnovni model za izračun pomnoževalnega faktorja nevtronov v neskončnem reaktorju. Formula ponazarja štiri faze nevtronskega cikla med dvema generacijama nevtronov pri verižni reakciji.

Cepitev težkega jedra, ki jo povzroči foton.

Absorpcija fotona v atomu, pri kateri se sprosti elektron iz elektronske ovojnice atoma.

Elektron, ki se sprosti iz atoma pri fotoefektu.

Interakcija fotona z jedrom. Navadno se sprosti nabiti delec ali nevtron.

Kvant oziroma paket energije elektromagnetnega sevanja.

Nevtron, ki je nastal po reakciji jedra s fotonom.

Detektor fotonov, v katerem elektroni nastajajo s fotoelektrično emisijo in so pomnoženi v zaporednih stopnjah s sekundarno emisijo.

V reaktorski tehniki oznaka za določeno dejavnost nekega sistema, ki mora biti izvedljiva in izvedena med normalnim obratovanjem ali v sili.

Tehnološki sklopi in postopki, ki skrbijo za dodajno vodo primarnega kroga.

Anglosaška enota za merjenje tlaka. 14,504 psi = 1 bar.

Anglosaška enota za merjenje tlaka. Črka A na koncu kratice označuje, da gre za absolutni tlak. 14,504 psia = 1 bar.

Anglosaška enota za merjenje tlaka. Črka D na koncu kratice označuje, da gre za razliko tlakov med dvema točkama.

Anglosaška enota za merjenje tlaka. Črka G na koncu kratice označuje, da gre za razliko tlakov med merjeno točko in zunanjim atmosferskim tlakom.

Anglosaška enota za prostornino. Poznamo ameriško in britansko galono. 1 US gal = 3,785 l, 1 GB gal = 4,54 l. V sistemu SI ni dovoljena enota.

Naprava, v kateri se sevanje gama uporablja za sterilizacijo že pakirane medicinske ali druge opreme.

Števec za merjenje ionizirajočega sevanja, ki deluje pri tako visoki napetosti, da primarna ionizacija povzroči popolno razelektritev delovne prostornine števca. Višina pulza je zato visoka, vendar neodvisna od energije vpadnega sevanja.

Območje napetosti v plinskem detektorju, v katerem primarna ionizacija povzroči popolno razelektritev delovne prostornine števca. Višina pulza je zato visoka, vendar neodvisna od energije vpadnega sevanja.

Razmerje med življenjskim časom nevtronov in pomnoževalnim faktorjem.

Električni odklopnik glavnega generatorja.

Učinki, ki se pojavijo pri potomcih izpostavljene osebe ali organizma.

Absorbirana doza (ali ekvivalentna doza), ki jo prejmejo gonade, tj. moda ali jajčniki, povprečena čez celotno prostornino gonad.

Zmanjšanje jakosti sevanja zaradi razdalje med virom in opazovano točko brez upoštevanja učinkov zaradi prehoda skozi snov.

Geometrijska razporeditev cepljive snovi, ki ne more postati kritična.

Produkt med maso in hitrostjo nekega telesa.

Sredična instrumentacija, ki z gibljivimi detektorji nevtronskega fluksa omogoča meritev prostorske razporeditve gostote nevtronskega fluksa v sredici.

Globina, pod katero je podtalnica.

Zgornji del reaktorske posode, ki se med menjavo goriva odstrani.

Glavni dogodek, do katerega pride ob ustrezni kombinaciji osnovnih dogodkov v drevesu odpovedi.

Sistem, ki proizvaja električno energijo za oddajo v omrežje in za lastno rabo.

Oseba, ki ima dovoljenje za nadzor komandne sobe, pa tudi vodenje izmene operaterjev jedrske elektrarne.

Transformator v jedrski elektrarni, prek katerega se prenaša proizvedena energija na daljnovode med normalnim obratovanjem.

Osnovno, temeljno merilo (kriterij) oz. načelo, ki ga uporabljamo pri projektiranju.

Več zaporednih varnostnih ukrepov ali sistemov za isti varnostni cilj, ki je dosežen tudi, če kateri od njih odpove.

Jedrski objekt, namenjen za odlaganje odpadkov pod zemljo (navadno na globini več sto metrov, lahko tudi več kot tisoč metrov) v stabilnih geoloških formacijah. Takšno odlaganje nam zagotavlja dolgoročno izolacijo (več tisoč let) odpadkov od biosfere in je namenjeno predvsem odlaganju dolgoživih in/ali visokoradioaktivnih odpadkov.

Odlaganje v globinskih odlagališčih. Navadno se uporablja za odložitev dolgoživih in visokoradioaktivnih odpadkov.

Reaktor brez reflektorja.

Gorivni element v obliki palice, tudi sestavni del gorivnega svežnja.

Osnovni sestavni del goriva v obliki tablete, ki so zložene v stolpec znotraj gorivne palice.

Najmanjši konstrukcijsko celovit del sredice, ki vsebuje jedrsko gorivo.

Pretočna pot za primarno hladilo med gorivnimi elementi v sredici.

Podaljšek regulacijskega elementa, ki vsebuje jedrsko gorivo in ki zasede položaj regulacijskega elementa, ko ga izvlečemo.

Skupina gorivnih elementov v obliki palic, navadno sestavljenih vzporedno.

Strukturna enota gorivnih palic, ki je ne razstavimo pri polnjenju ali praznjenju sredice reaktorja.

Snov, ki vsebuje cepljive nuklide in omogoča vzdrževanje jedrske verižne reakcije v reaktorju.

Mešanica goriva, v kateri je cepljiva snov porazdeljena v necepljivi.

Gorivo, ki ima gorljivi absorber vgrajen v gorivne palice (običajno naparjen na tabletke).

Absorber nevtronov v reaktorju, ki se z zajemanjem nevtronov izrablja. Tako se delno kompenzira zmanjšanje reaktivnosti sredice zaradi zgorevanja goriva.

Absorber nevtronov, katerega presek je tako velik, da se njegova koncentracija zaradi obsevanja z nevtroni zmanjšuje.

Fluks na enoto neke fizikalne količine (npr. prostorski kot, energija).

Moč na enoto prostornine ali površine.

Množina toplote, ki v enoti časa preteče skozi enoto prečnega prereza. Enota je vat na kvadratni meter (W/m2).

Strojni element v centru vrtenja, ki prenaša navor.

Enota za absorbirano dozo. 1 Gy = 1 J/kg = 100 rad.

Naprava, ki dovaja toplotno energijo v neki sistem.

Prenosnik toplote v sekundarnem delu jedrske elektrarne, ki ogreje napajalno vodo pred vstopom v uparjalnik.

Zelo mehki, nizkoenergijski rentgentski žarki z energijo do 15 keV.

Regulacijski element z veliko negativno reaktivnostjo, s katerim dosežemo večje spremembe reaktivnosti ali nastavljamo razporeditev nevtronskega fluksa.

Element z vrstnim številom 108.

Reaktor, v katerem sta gorivo in moderator prostorsko ločena. Gorivni elementi so običajno v obliki palic ali plošč, ki jih ločujejo plasti moderatorja.

Velikost, ki jo uporabljamo pri toplotnih preračunih v termohidravliki in je enaka 2A/o, kjer je A ploščina pretočne površine opazovanega kanala, o pa njegov omočeni obseg.

Tekočina v varovalnem in upravljalnem sistemu turbine.

Elektrarna, ki proizvaja električno energijo s pretvorbo energije vodnih tokov.

Cepitev, povzročena s hitrimi nevtroni.

Hitra ohladitev srajčk gorivnih palic med poplavno fazo velike izlivne nesreče, ko voda za zasilno hlajenje od spodaj prodira v razgreto sredico in nastanejo veliki temperaturni gradienti.

Dogodek, s katerim se hitro prekine delovanje nekega sistema (npr. zaustavitev reaktorja, odklop stikala).

Hitra prekinitev dotoka pare v turbino v primeru prekoračitve določenih varnostnih meril.

Eden od predlaganih tipov IV. generacije reaktorjev. Deluje na hitre nevtrone in je hlajen s tekočim natrijem. Omogoča zaprt gorivni cikel in je edina od predlaganih tehnologij IV. generacije, ki temelji na že delujočih (praviloma prototipnih) reaktorjih.

Nevtroni s kinetično energijo, večjo od določene vrednosti, ki je lahko precej različna in je odvisna od uporabe bodisi v reaktorski fiziki, ščitenju ali dozimetriji. V reaktorski fiziki se pogosto uporablja vrednost 0,1 MeV.

Reaktor, v katerem večino cepitev povzročijo hitri nevtroni, v katerem se gorivo oplaja in je hlajen s tekočo kovino (navadno natrij).

Eden od predlaganih tipov IV. generacije reaktorjev. Deluje na hitre nevtrone, hlajen je s helijem. Omogoča zaprt gorivni cikel.

Reaktor, v katerem večino cepitev povzročijo hitri nevtroni.

Eden od predlaganih tipov IV. generacije reaktorjev. Deluje na hitre nevtrone in je hlajen s tekočim svincem ali svinec-bizmutovim evtektikom. Omogoča zaprt gorivni cikel.

Sprememba absorbirane doze v enoti časa. Enota je grej na sekundo, Gy/s.

Hitrost doze je prejeta doza (absorbirana, ekvivalentna, efektivna,...) na časovno enoto. Enota je Gy/s ali Sv/s.

Množina naboja, ki se v enoti časa sprosti na enoto mase zraka po prehodu rentgenskega oziroma gama sevanja. Enota je A/kg zraka, stara enota pa je bila rentgen na uro (1 R/h = 7,17 nA/kg).

Pretok puščanja iz sistema. Običajno se podaja v litrih na minuto.

Število jedrskih reakcij na enoto časa.

Število sunkov na časovno enoto v števcu ionizirajočega sevanja.

Voda, ki hladi kondenzator in odvaja energijo v okolico.

Sistem za odvajanje toplote iz bazena za izrabljeno gorivo.

Sistem prezračevanja, ki skrbi za odvod toplote iz reaktorskega predelka zadrževalnega hrama.

Del jedrske ali termoelektrarne, ki je končni ponor toplote iz krožnega toplotnega procesa v okolje. Toplota se prenaša z izparevanjem na okoliški zrak.

Naprava za ohlajevanje tekočine.

Bazen ali umetno jezero za hlajenje kondenzatorja.

Cevovod v primarnem sistemu tlačnovodne jedrske elektrarne, skozi katerega se ohlajeno primarno hladilo vrača iz uparjalnika v reaktorsko posodo. Med uparjalnikom in reaktorsko posodo je v hladni veji vgrajena primarna črpalka.

Stanje tlačnovodne jedrske elektrarne, ko je pomnoževalni faktor manjši od 0,99, termična moč reaktorja enaka nič, povprečna temperatura primarnega hladila pa manjša od 93 °C.

Nevtroni, ki imajo kinetično energijo reda velikosti milielektronvolt ali manj.

Preizkušanje metod, naprav, procesov ali instrumentacije, v katerih visokoradioaktivne snovi nadomestimo z neaktivnimi, ali s snovmi, ki vsebujejo le radioaktivne sledi.

Sistem za odvod toplote iz mehanskega tesnila osi stroja.

Razdalja, ki jo premaga zapiralo ventila med prehodom iz odprtega v zaprti položaj.

Absorber nevtronov, ki je enakomerno porazdeljen v reaktorju (npr. borova kislina v primarnem hladilu).

Reaktor, v katerem sta gorivo in moderator homogeno zmešana. Dimenzije enot goriva ali moderatorja so manjše od povprečne proste poti za sodelovanje nevtronov s snovjo.

Teoretično najmanjše število elementov za ločevanje, potrebno za določeno stopnjo ločevanja.

Opis funkcionalnih rešitev za napravo ali spremembo pred izdelavo končnega projekta.

Ventil v pretočnih sistemih s koničnim zapornim elementom.

Najvišja dopustna projektirana moč elektrarne, pri kateri sme elektrarna obratovati.

Imetnik veljavnega dovoljenja, podeljenega za dejavnost ali izvor, ki je sprejel (pripoznal) pravice in dolžnosti, nanašajoče se na dejavnost ali izvor, zlasti v zvezi z varstvom in varnostjo.

Prosilec, ki je pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenje za uporabo vira sevanja oziroma potrdilo o vpisu v register virov sevanja.

Imisijske meritve so meritve koncentracije snovi ali drugih pojavov v okolju, ki so posledica emisije in delovanja naravnih in umetnih dejavnikov. Rezultati imisijskih meritev sevanja se pogosto podajajo kot specifične aktivnosti posameznih radionuklidov (Bq/m3, Bq/kg).

Indeks ekvivalentne doze v neki točki je največja vrednost ekvivalentne doze v krogli ICRU, ki ima središče v tej točki. Če leži največja vrednost globlje od 1 cm, je indeks globinski, če pa je v globini od 0,07 mm do 1 cm, je indeks površinski.

Primerjava koncentracij izbranih nečistoč z njihovimi mejnimi vrednostmi. Povprečje koncentracij dnevnih meritev vsake nečistoče delimo z njeno mejno vrednostjo, vsota razmerij pa je normalizirana na 1,0 (pokazatelj delovanja INPO).

Preprost kazalni instrument, ki največkrat prikazuje dve stanji merjene količine ali pa njeno vrednost z manjšo natančnostjo.

Dodatna notranja energija v trdni snovi, nastala zaradi premika kristalne strukture atomov pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem.

Enačba, ki povezuje reaktivnost in časovno konstanto reaktorja.

Nerjavna zlitina iz Ni, Fe in Cr, iz katere so narejeni nekateri deli tlačne meje reaktorskega hladila, na primer U-cevi v uparjalnikih jedrskih elektrarn.

Nadzor odlagališča po zaprtju, ki ga opravlja pristojni upravni organ. Nadzor je lahko aktiven (pregledi, meritve, sanacija) ali pasiven (nadzor uporabe zemljišča).

Sistem, ki v neki napravi ali objektu omogoča zajemanje, obdelavo in prenos informacij.

Reaktor, v katerem reaktorska posoda vsebuje prenosnik toplote med primarnim in sekundarnim krogom.

Kateri koli ukrep, namenjen zmanjšanju ali preprečitvi izpostavljenosti ali verjetnosti za izpostavljenost iz virov, ki niso del nadzorovane dejavnosti ali ki so se izmaknili nadzoru zaradi nesreče.