Sistem tesnjenja ob vretenu ventila, ki neprekinjeno zagotavlja predpisano prednapetost tesnilnega paketa.
Sistematično ugotavljanje, ocenjevanje in obvladovanje morebitnih tveganj, ki lahko vplivajo na varnost, zanesljivost in učinkovitost jedrskih objektov.
Čas zaustavitve elektrarne od izklopa glavnega generatorja do njegove ponovne sinhronizacije z elektroenergetskim omrežjem.
Strategija vzdrževanja, po kateri se na napravi opravi vzdrževalni poseg le, ko se pokvari.
Pogoji, pod katerimi prihaja do poklicne izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.
Sistem za zagotavljanje električne energije, ki jo proizvodna enota potrebuje za svoje delovanje v različnih obratovalnih stanjih.
Obratovanje jedrske elektrarne po projektni življenski dobi elektrarne.
Dvigalo s podvojenimi ključnimi nosilnimi komponentami, ki zagotavlja visoko varnost pred nenadzorovanim padcem bremena.
Oseba z dovoljenjem za ocenjevanje stanja elektrarne ter zagotavljanje tehnične in analitične podpore vodji izmene obratovanja.
Jedrsko gorivo je snov, ki se v jedrskih reaktorjih uporablja za pridobivanje energije.
Metoda za zmanjšanje nateznih napetosti na območju zvara na notranji površini, ki lahko povzročijo razpoke zaradi napetostne korozije v cevovodnih sistemih reaktorja.
Počasno širjenje razpok v materialu, ki je posledica hkratnega delovanje mehanskih napetosti in korozijskih reakcij.
Ocena uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Sistem za ogrevanje, prezračevanje in ohlajevanje prostorov.
Okrepljeno spremljanje kazalcev učinkovitosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Oprema, ki je pomembna za zagotavljanje varnosti in preprečevanje ali blaženje posledic morebitnih nesreč.
Relativna razlika v moči med zgornjo in spodnjo polovico sredice jedrskega reaktorja.
Parno gnana črpalka pomožne napajalne vode, ki dovaja vodo v uparjalnik in tako zagotavlja odvajanje zaostale toplote tudi pri popolni izgubi električnega napajanja v elektrarni.
Aktivnosti, ki se izvajajo redko in imajo lahko velik vpliv na varnost in zanesljivost obratovanja, zato zahtevajo posebno pripravo, jasno določene odgovornosti, odobritev vodstva ter dodaten nadzor.
Prostor, v katerem obratovalno osebje prevzame upravljanje elektrarne v primeru nerazpoložljivosti glavne komandne sobe zaradi izrednega dogodka.
Računalniško podprt in programsko naravnan, dokumentirani proces evidentiranja odmikov, usmerjanja zadolžitev (popravila, analize) ter zaključevanja korektivnih akcij v NEK.
Korozijski proces na notranji strani cevovodov in komponent, ki ga pospešuje tok tekočine skozi cevovod oziroma komponento.
Indikator potresne odpornosti izbrane elektrarne, sistema ali komponente, izražen s potresno jakostjo, pri kateri obstaja 95-odstotna stopnja zaupanja, da je verjetnost odpovedi pri tej jakosti manjša od 5 odstotkov.
Dovoljenje za: dela s toplotnimi učinki; dela, ki lahko onesposobijo protipožarne sisteme ali požarne pregrade; dela v področju eksplozijske nevarnosti; dela, kjer so potrebne posebne metode reševanja ljudi; dela, ki povečujejo požarno ogroženost izven projektnih analiz; ter za pretakanje lahkovnetljivih snovi in zasedbo intervencijskih površin.
Prečni pretok hladilnega medija skozi reže med obodnimi ploščami spodnjega vložka reaktorske posode.
Pogoj, ki bi lahko vodil do stanja nesreče.
Dodatno gibanje ventila preko njegovega običajnega zaprtega ali odprtega položaja.
Plašč, ki se uporablja med prenosi na drugo lokacijo znotraj elektrarne; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Zabojnik, sestavljen iz prenosnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja pri prenosu izrabljenih gorivnih elementov na drugo lokacijo znotraj tehnološkega dela elektrarne.
Vzpostavljanje zahtevanega stanja opreme za nadzor statusa opreme za zagotavljanje jedrske varnosti ter zaščite osebja pred energijskimi izvori proizvodnega procesa za zagotavljanje varnih delovnih razmer.
Program spremljanja kazalcev obratovalne uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Program nadzora učinkovitosti vzdrževanja, da se zagotavljata maksimalna zanesljivost in razpoložljivost struktur, sistemov ter komponent za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja elektrarne.
Skupina zahtevkov o izpustih radioaktivnih snovi, izračunavanju alarmnih vrednosti plinskih in tekočinskih monitorjev, programu okoljskih radioloških meritev ter nadzoru, transportu in shranjevanju trdnih radioaktivnih odpadkov.
Krogotok vode, sestavljen iz tankov, črpalk in cevovodov ter z električno in instrumentacijsko opremo za potrebe usposabljanja.
Spletna zbirka in orodje, ki omogoča enostavno in hitro identifikacijo opreme, ki se ne proizvaja več oziroma zanjo ni možno kupiti rezervnih delov ali ni več kvalificirana v skladu s projektnimi dokumenti.
Sistem hlajenja oklopljenih električnih vodov med generatorjem in transformatorji.
Sistem detektorjev sevanja za sevalni nadzor prostorov, procesov in izpustov elektrarne. Vključuje tudi opremo za prenos, prikaz in zapis podatkov v komandni sobi.
Skupni izraz za sestavne dele jedrske elektrarne, ki so pomembni za določene vidike njenega obratovanja oziroma jedrske varnosti.
Plašč, ki se uporablja v zgradbi za suho skladiščenje; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Zabojnik za suho skladiščenje izrabljenega goriva, sestavljen iz skladiščnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja za dolgotrajno skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov.
Spremljanje kazalcev uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Suho skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov v skladiščnih zabojnikih.
Tesnilna zapora za zatesnitev primarnih odprtin uparjalnikov za dela na primarnem sistemu med remontom.
Plašč, ki se uporablja za prevoz na drugo lokacijo izven elektrarne; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Zabojnik, sestavljen iz transportnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja med transportom izrabljenega goriva na lokacijo izven elektrarne.
Izbok je merilo za izbočenost nevtronskega fluksa v sredici jedrskega reaktorja; v reaktorju je nivo nevtronskega fluksa v sredini večji kot na robu.
Utrjena zgradba z dodatno opremo za zagotavljanje jedrske varnosti za primer izvenprojektnega dogodka.
Dokument, ki vsebuje za varnost pomembne podatke o določeni snovi oziroma kemikaliji: ime snovi in dobavitelja, nevarne lastnosti, ukrepe ob požaru, osebne varnostne in okoljevarstvene ukrepe, nevarnosti za zdravje, skladiščenje in ravnanje s snovjo.
Zatesnjen valjast vsebnik, ki zagotavlja zadrževalno pregrado in podkritičnost za izrabljeno gorivo med skladiščenjem, premeščanjem ali transportom.
Testi na začetku vsakega gorivnega cikla v vseh obratovalnih stanjih, od ničte do 100-odstotne moči reaktorja, za preverjanje projekta sredice.
Zgradba z opremo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
Oprema, ki je pomembna za zagotavljanje varnosti in preprečevanje ali blaženje posledic morebitnih nesreč.
Pogoj, ki bi lahko vodil do stanja nesreče.
Relativna razlika v moči med zgornjo in spodnjo polovico sredice jedrskega reaktorja.
Prečni pretok hladilnega medija skozi reže med obodnimi ploščami spodnjega vložka reaktorske posode.
Čas zaustavitve elektrarne od izklopa glavnega generatorja do njegove ponovne sinhronizacije z elektroenergetskim omrežjem.
Izbok je merilo za izbočenost nevtronskega fluksa v sredici jedrskega reaktorja; v reaktorju je nivo nevtronskega fluksa v sredini večji kot na robu.
Utrjena zgradba z dodatno opremo za zagotavljanje jedrske varnosti za primer izvenprojektnega dogodka.
Sistem hlajenja oklopljenih električnih vodov med generatorjem in transformatorji.
Računalniško podprt in programsko naravnan, dokumentirani proces evidentiranja odmikov, usmerjanja zadolžitev (popravila, analize) ter zaključevanja korektivnih akcij v NEK.
Prostor, v katerem obratovalno osebje prevzame upravljanje elektrarne v primeru nerazpoložljivosti glavne komandne sobe zaradi izrednega dogodka.
Okrepljeno spremljanje kazalcev učinkovitosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Dovoljenje za: dela s toplotnimi učinki; dela, ki lahko onesposobijo protipožarne sisteme ali požarne pregrade; dela v področju eksplozijske nevarnosti; dela, kjer so potrebne posebne metode reševanja ljudi; dela, ki povečujejo požarno ogroženost izven projektnih analiz; ter za pretakanje lahkovnetljivih snovi in zasedbo intervencijskih površin.
Krogotok vode, sestavljen iz tankov, črpalk in cevovodov ter z električno in instrumentacijsko opremo za potrebe usposabljanja.
Korozijski proces na notranji strani cevovodov in komponent, ki ga pospešuje tok tekočine skozi cevovod oziroma komponento.
Sistem za ogrevanje, prezračevanje in ohlajevanje prostorov.
Indikator potresne odpornosti izbrane elektrarne, sistema ali komponente, izražen s potresno jakostjo, pri kateri obstaja 95-odstotna stopnja zaupanja, da je verjetnost odpovedi pri tej jakosti manjša od 5 odstotkov.
Aktivnosti, ki se izvajajo redko in imajo lahko velik vpliv na varnost in zanesljivost obratovanja, zato zahtevajo posebno pripravo, jasno določene odgovornosti, odobritev vodstva ter dodaten nadzor.
Sistematično ugotavljanje, ocenjevanje in obvladovanje morebitnih tveganj, ki lahko vplivajo na varnost, zanesljivost in učinkovitost jedrskih objektov.
Sistem tesnjenja ob vretenu ventila, ki neprekinjeno zagotavlja predpisano prednapetost tesnilnega paketa.
Obratovanje jedrske elektrarne po projektni življenski dobi elektrarne.
Program nadzora učinkovitosti vzdrževanja, da se zagotavljata maksimalna zanesljivost in razpoložljivost struktur, sistemov ter komponent za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja elektrarne.
Dokument, ki vsebuje za varnost pomembne podatke o določeni snovi oziroma kemikaliji: ime snovi in dobavitelja, nevarne lastnosti, ukrepe ob požaru, osebne varnostne in okoljevarstvene ukrepe, nevarnosti za zdravje, skladiščenje in ravnanje s snovjo.
Metoda za zmanjšanje nateznih napetosti na območju zvara na notranji površini, ki lahko povzročijo razpoke zaradi napetostne korozije v cevovodnih sistemih reaktorja.
Zatesnjen valjast vsebnik, ki zagotavlja zadrževalno pregrado in podkritičnost za izrabljeno gorivo med skladiščenjem, premeščanjem ali transportom.
Tesnilna zapora za zatesnitev primarnih odprtin uparjalnikov za dela na primarnem sistemu med remontom.
Jedrsko gorivo je snov, ki se v jedrskih reaktorjih uporablja za pridobivanje energije.
Ocena uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Program spremljanja kazalcev obratovalne uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Spremljanje kazalcev uspešnosti obratovanja elektrarne glede na ciljne vrednosti.
Spletna zbirka in orodje, ki omogoča enostavno in hitro identifikacijo opreme, ki se ne proizvaja več oziroma zanjo ni možno kupiti rezervnih delov ali ni več kvalificirana v skladu s projektnimi dokumenti.
Sistem detektorjev sevanja za sevalni nadzor prostorov, procesov in izpustov elektrarne. Vključuje tudi opremo za prenos, prikaz in zapis podatkov v komandni sobi.
Skupina zahtevkov o izpustih radioaktivnih snovi, izračunavanju alarmnih vrednosti plinskih in tekočinskih monitorjev, programu okoljskih radioloških meritev ter nadzoru, transportu in shranjevanju trdnih radioaktivnih odpadkov.
Testi na začetku vsakega gorivnega cikla v vseh obratovalnih stanjih, od ničte do 100-odstotne moči reaktorja, za preverjanje projekta sredice.
Strategija vzdrževanja, po kateri se na napravi opravi vzdrževalni poseg le, ko se pokvari.
Oseba z dovoljenjem za ocenjevanje stanja elektrarne ter zagotavljanje tehnične in analitične podpore vodji izmene obratovanja.
Dvigalo s podvojenimi ključnimi nosilnimi komponentami, ki zagotavlja visoko varnost pred nenadzorovanim padcem bremena.
Suho skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov v skladiščnih zabojnikih.
Zabojnik za suho skladiščenje izrabljenega goriva, sestavljen iz skladiščnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja za dolgotrajno skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov.
Plašč, ki se uporablja v zgradbi za suho skladiščenje; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Počasno širjenje razpok v materialu, ki je posledica hkratnega delovanje mehanskih napetosti in korozijskih reakcij.
Skupni izraz za sestavne dele jedrske elektrarne, ki so pomembni za določene vidike njenega obratovanja oziroma jedrske varnosti.
Vzpostavljanje zahtevanega stanja opreme za nadzor statusa opreme za zagotavljanje jedrske varnosti ter zaščite osebja pred energijskimi izvori proizvodnega procesa za zagotavljanje varnih delovnih razmer.
Zabojnik, sestavljen iz prenosnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja pri prenosu izrabljenih gorivnih elementov na drugo lokacijo znotraj tehnološkega dela elektrarne.
Plašč, ki se uporablja med prenosi na drugo lokacijo znotraj elektrarne; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Zabojnik, sestavljen iz transportnega plašča, večnamenskega vsebnika izrabljenih gorivnih elementov in pokrova, ki se uporablja med transportom izrabljenega goriva na lokacijo izven elektrarne.
Plašč, ki se uporablja za prevoz na drugo lokacijo izven elektrarne; vanj se vloži večnamenski vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi; zagotavlja fizično zaščito izrabljenega goriva, zaščito pred sevanjem in pasivno odvajanje toplote.
Parno gnana črpalka pomožne napajalne vode, ki dovaja vodo v uparjalnik in tako zagotavlja odvajanje zaostale toplote tudi pri popolni izgubi električnega napajanja v elektrarni.
Sistem za zagotavljanje električne energije, ki jo proizvodna enota potrebuje za svoje delovanje v različnih obratovalnih stanjih.
Dodatno gibanje ventila preko njegovega običajnega zaprtega ali odprtega položaja.
Zgradba z opremo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
Pogoji, pod katerimi prihaja do poklicne izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.